#Zakaj sem tukaj Moje ime je Urška Eržen in originalno prihajam iz Stare Oselice v Poljanski dolini (na eni strani jo omejuje Škofja Loka, na drugi strani pa Cerkno, za boljšo predstavo). Teče osmo leto, ko živim v Ljubljani, in upam da je to tudi zadnje - tekom tega leta se upam da selim v Dol pri Borovnici. Že od malega sem zelo rada brala in pri približno desetih letih začela tudi pisati svoje zgodbe. Od takrat sem prišla daleč, a hkrati ne - svoj stil in besedni zaklad sem dovolj izpopolnila, da me tako kot izpiljene tehnike načrtovanja zgodb ne motijo več pri kreativnem izražanju. Začela (in nikoli dokončala) sem skozi leta že vsaj 20 zgodb, trenutno pa svojo kreativno energijo vlagam v eno izmed svojih najboljših idej do zdaj. V skupnost se pridružujem predvsem z željo po povezovanju s somišljeniki in pridobivanjem nasvetov pri prenovi in ustvarjanju svojega novega doma. V permakulturi sem še precej nova - v letu 2022 sem opravila Malo Šolo Permakulture. Trenutno mi je glavni cilj pridobiti globinsko znanje v specifičnih temah permakulture, za kar vidim priložnost tudi v tej skupnosti. Za finančno preskrbo trenutno delam v 'konvencionalni' službi, kamor me veže tudi potreba po dodatnih finančnih sredstvih za velike prenove (beri: s partnerjem rabiva kredit). Ker čutim, da me tak način življenja pospešeno duši, iščem druge opcije preživljanja, ki bodo bolj v skladu z mojimi strastmi in vrednotami. V prostem času berem in pišem, pa tudi sestavljam sestavljanke in šivam gobeline. Kadar mi zunanji svet postane prenaporen (sem namreč introvert z zgodovino mentalnih stisk), se zatečem h glasbi in organizaciji tega, kar lahko nadziram - svojega direktnega fizičnega in digitalnega okolja. To rezultira v strastnem pospravljanju in organiziranju svojega doma (čistim pa ne rada XD) ter organizaciji osebne zakladnice informacij. Če te zanima kaj več, se pa lahko dobiva na kavi :)

Pozdravljena, aktiv(ira)na permakulturna skupnost. Sem Ines in sem tukaj zato, ker si po kakšnih ….hm... osmih? (samo osmih?!?) letih od prvega srečanja s permakulturniki v živo domišljam, da kar pašem zraven. V teh letih se je zgodilo toliko vsega! Pred osmimi leti (še vedno ne morem verjeti, da je samo osem let od takrat…) sem si ultra zaposlena meščanka, poročena mati dveh že odraslih otrok, privoščila PDC Pr'Nebavc. Strašno je bilo! :-D Oni bi kar timske igre pa take fore :-D :-D Nepovratno je bilo. Po intenzivi te sorte ne moreš pogleda več zožiti … Pred tem me je že klicala zemlja in permakultura, kolikor jo je bilo desetletje nazaj mogoče ujeti prek neta. Na osnovi ujetega so v mestu tam, kjer sem prej hotela samo travo za piknik deko in ogrodje za gugalnice in ležalno mrežo, nastajale grede in gradbena korita na balkonu so se polnila po principih lazanje, za hišo so nastali »grobovi talcev«, kot so prvim štirim manjšim huglom rekli prijatelji, prej bazen za otroke se je umaknil okrogli gredi ključavnici (otroci so zrasli!) pa seveda je bila tam tudi zeliščna spirala in za mano je že bilo tudi šolanje za NPK zeliščar. In ker ti vesolje da, kar iščeš, sem dobila celo za rodbino skoraj nebodijetreba 30 let zapuščeno kmetijo. Po ločitvi sem se nanjo preselila sama. Večkrat rečem, da se podeželja verjetno ne bi lotila tako pogumno, če ne bi vedela, da obstajajo ljudje, kakršne povezuje DPS. Naselila sem se v mali »apartma« nad nekdanjo štalo in si mislila, da bom hišo že uredila. V resnici sem urejala predvsem zemljo in papirje, potem pa sva hišo zares uredila skupaj s človekom, ki je prišel, ko je čas dozorel. V leseni hiši, ki stoji točno tam in skoraj tako velika kot prejšnja kamnita, ki je ni bilo mogoče več obuditi v normalno življenje, zdaj živiva Edo in Ines, starša skupaj štirih super punc. Hiša je končno ustvarjena nulta cona (vrt ob hiši do nastal te dni) za sicer cca 4 hektarje strmin, večinoma preraščenih z gozdom. Kakih tisoč kvadratov imajo zdaj zelišča, ostanki starega sadovnjaka bodo postali gozdni vrt. Permakulturni načrt za posestvo, ki je pred leti nastal v sodelovanju s Primožem Turnškom, se malce spreminja, bistvene želje in nameni pa ostajajo enaki …

Hej hej, sem Aljaž, originalno sem iz Vitanja, kjer sem tudi začel svoje popotovanje v svet permakulture. Zanjo sem slišal leta 2007 preko zanimanja za gozdni vrt, kaj kmalu zatem sem se pa udeležil 72 urnega tečaja načrtovanja. Po več kot desetletju pratkične uporabe pk na vseh področjih se mi zdi, da zdaj pa nekaj malega vem. Predvsem sem se naučil dobro opazovati samega sebe, ljudi in naravo. To troje nerad ločim. :) Sem sfaliran študent ekonomije, tako da sem leta 2008 začel potovati po Sloveniji in se 100% vrgel v permakulturo. Po več kot desetletju modernega hlapčevstva na različnih kmetijah sem 30. decembra 2021 postal srečni poglavar 3ha velike kmetije na Kališovcu blizu Bohorja. #Zakaj sem tukaj Tukaj sem zato, ker bi vas rad bolje spoznal in se povezal z vami. Vsi smo na svojem koncu, veliko imamo skupnega in rad bi, da se večkrat srečamo v živo in na daljavo. Z vami želim deliti čim več praktičnih izkušenj in vam pomagati z zgledom. Sem praktik, zato bom izkoristil vsako priložnost, da vam gledam pod prste in se učim od vas! Upam, da boste delili svojo ustvarjalnost, akcijo, dvome in izzive. Komaj čakam na debate in izmenjavo idej. Moja največja strast je vzgoja dreves in grmov iz semen, agrogozdarstvo ter ustvarjanje gozdnih vrtov, opazovanje naravnih ekosistemov in kako se z njimi čim bolje povezati. Vso to strast imam možnost delati tudi profesionalno, zato pomagam ljudem pri načrtovanju in vzpostavljanju znotraj ekipe Naj raste. Rad bi, da s pomočjo drevesnih skupnosti živimo kvalitetno naravno življenje. Veliko več divjine za vse kar nas leze in gre. :) Nakup kmetije me je postavilo pred nove izzive, kot je obnova 200 let stare kamnite bajte, obnova senika, ter aplikacija agrogozdrastva na kmetijskih površinah (vključevanje živali, pašništvo, gospodarjenje z gozdom, večje vrtne in njivske površine brez oranja, drevesni nasadi, gozdni vrt). Sicer sem to že vse izkušal na kmetijah v najemu, ampak zdaj gre zares, saj je stvar dolgoročna. Predvsem pa se zdaj zares počutim varen in doma.