Pozdravljena, aktiv(ira)na permakulturna skupnost. Sem Ines in sem tukaj zato, ker si po kakšnih ….hm... osmih? (samo osmih?!?) letih od prvega srečanja s permakulturniki v živo domišljam, da kar pašem zraven.
V teh letih se je zgodilo toliko vsega! Pred osmimi leti (še vedno ne morem verjeti, da je samo osem let od takrat…) sem si ultra zaposlena meščanka, poročena mati dveh že odraslih otrok, privoščila PDC Pr'Nebavc. Strašno je bilo! :-D Oni bi kar timske igre pa take fore :-D :-D Nepovratno je bilo. Po intenzivi te sorte ne moreš pogleda več zožiti …
Pred tem me je že klicala zemlja in permakultura, kolikor jo je bilo desetletje nazaj mogoče ujeti prek neta. Na osnovi ujetega so v mestu tam, kjer sem prej hotela samo travo za piknik deko in ogrodje za gugalnice in ležalno mrežo, nastajale grede in gradbena korita na balkonu so se polnila po principih lazanje, za hišo so nastali »grobovi talcev«, kot so prvim štirim manjšim huglom rekli prijatelji, prej bazen za otroke se je umaknil okrogli gredi ključavnici (otroci so zrasli!) pa seveda je bila tam tudi zeliščna spirala in za mano je že bilo tudi šolanje za NPK zeliščar. In ker ti vesolje da, kar iščeš, sem dobila celo za rodbino skoraj nebodijetreba 30 let zapuščeno kmetijo. Po ločitvi sem se nanjo preselila sama. Večkrat rečem, da se podeželja verjetno ne bi lotila tako pogumno, če ne bi vedela, da obstajajo ljudje, kakršne povezuje DPS.
Naselila sem se v mali »apartma« nad nekdanjo štalo in si mislila, da bom hišo že uredila. V resnici sem urejala predvsem zemljo in papirje, potem pa sva hišo zares uredila skupaj s človekom, ki je prišel, ko je čas dozorel. V leseni hiši, ki stoji točno tam in skoraj tako velika kot prejšnja kamnita, ki je ni bilo mogoče več obuditi v normalno življenje, zdaj živiva Edo in Ines, starša skupaj štirih super punc. Hiša je končno ustvarjena nulta cona (vrt ob hiši do nastal te dni) za sicer cca 4 hektarje strmin, večinoma preraščenih z gozdom. Kakih tisoč kvadratov imajo zdaj zelišča, ostanki starega sadovnjaka bodo postali gozdni vrt. Permakulturni načrt za posestvo, ki je pred leti nastal v sodelovanju s Primožem Turnškom, se malce spreminja, bistvene želje in nameni pa ostajajo enaki …
Posestvo PermaMama ima logotip že dolgo, tablo ob cesti od lani, napis na hiši pa od pred nekaj tednov. Ko bo tabla dočakala še navedbo, kdaj se sme zaviti tja, kamor nihče ne pride slučajno, jo bo verjetno dopolnila še tablico z logotipom Permakulturne zadruge Regrat. Ta je nastala tudi zaradi mene in na to sem ponosna. Več o zadrugi na www.zadruga-regrat.si, več o naju, ki sva PermaMama (in PermAta :D) na FB www.facebook.com/PermaMamaSlovenija/ in na spletni strani www.permamama.com. Te spletne strani doslej še nismo na glas promovirali, ker pač še nismo napolnili trgovine in ker doživetja še snujemo. Ker …vsega je toliko. In morda sem tudi zato tu. Ko in ker je vsega toliko, je misel včasih zelo samotna in ljudje daleč. Virtuala jih malo približa. A tudi ta terja svoj čas :-D Upam, da si ga bom vsaj kdaj pa kdaj znala vzeti.